Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

+ Pogosta vprašanja

S pomočjo uporabe pogostih vprašanj, ki nam jih pacienti najpogosteje zastavljajo lahko hitro in enostavno poiščete odgovor na vaše vprašanje.

1. Nisem še slišal(a) za KOPB. Kaj je KOPB?

KOPB je kratica za kronično obstruktivno pljučno bolezen. To je zelo pogosta kronična bolezen pljuč, ki je celo četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu. Za KOPB je značilno, da gre za znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, ki se ga ne da popolnoma odpraviti. Zmanjšanje pretoka zraka je pri KOPB ponavadi napredujoče in ga spremlja nenormalen vnetni odziv v pljučih na škodljive delce ali pline. KOPB se lahko prepreči in zdravi.

2. Kdaj pomislimo, da ima nekdo KOPB?

Za KOPB so značilni:

  • Kašelj (trajni ali občasni),
  • Izkašljevanje sluzi,
  • Ponavljajoči bronhitisi,
  • Občutek pomanjkanja zraka, ki se z leti stopnjuje in je hujši ob telesnih naporih in okužbah dihal.

Vse zgoraj naštete značilnosti KOPB imajo večjo težo, če je oseba pri tem tudi kadilec(ka).

3. Zakaj so ravno kadilci tisti, ki imajo pogosteje KOPB?

Kajenje je najpomembnejši vzrok, da se razvije KOPB, vendar pa vsi kadilci ne razvijejo bolezni, kar govori za to, da so prisotni dodatni dejavniki, ki opredeljujejo dovzetnost za bolezen vsake osebe posebej.

4. Ali obstajajo še drugi vzroki za nastanek KOPB?

Poleg glavnega vzroka, ki je kot rečeno kajenje, obstajajo tudi drugi vzroki, kot so izpostavljenost onesnaženemu okolju na delovnem mestu (dražeči plini, dim, pare), onesnažen zrak v zaprtih prostorih, kjer se kuri s fosilnimi gorivi.

5. Katere preiskave moramo opraviti, da se lahko ugotovi KOPB?

Za potrditev diagnoze KOPB je potrebno opraviti spirometrijsko preiskavo, pri kateri ugotovimo znižanje tako FEV1 (največji pretok zraka v prvi sekundi izdiha) kot tudi znižano razmerje med FEV1/FVC (razmerje med prej omenjenim FEV1 in forsirano vitalno kapaciteto). Če opravimo spirometrijsko preiskavo z vdihovanjem zdravila, ki širi bronhije, ne dosežemo normalnega pretoka oz. prej omenjenega razmerja. Če je potrebna dodatna opredelitev KOPB, bolnik opravi dodatne preiskave. Glede na rezultate spirometrije razvrstimo KOPB na več stopenj:

  • I. stopnja (blaga KOPB)
  • II. stopnja (zmerna KOPB)
  • III. stopnja (huda KOPB)
  • IV. Stopnja (zelo huda KOPB)

6. Ali je KOPB ozdravljiva?

KOPB je kronična bolezen tako kot visok krvni tlak ali sladkorna bolezen. Kronične bolezni so neozdravljive, simptome bolezni pa se lahko z ustreznim zdravljenjem uspešno obvladuje.

7. Kako se zdravi KOPB?

Prenehanje kajenja je najpomembnejši ukrep za zmanjšanje možnosti nastanka KOPB oz. nadaljnjega poslabšanja KOPB. Pomembno je, da nismo izpostavljeni različnim škodljivim dejavnikom za nastanek KOPB na delovnem mestu in v domačem okolju ter predvsem kajenju. Uspešno je zdravljenje z zdravili, ki lahko nadzorujejo in zmanjšajo simptome bolezni, zmanjšajo število in stopnjo poslabšanj ter izboljšajo počutje in zmožnost opravljanja napora.

Kaj naredimo, če smo alergični na pelode

  • Zjutraj in opoldne zapiramo okna in raje ne hodimo ven (še posebej ne v vetru).
  • Na okna namestimo protipelodne mrežice.
  • Na deželi je več peloda v zraku zjutraj.
  • V mestih je največ peloda zvečer.
  • Pogosto čistimo tla in pohištvo z vlažno krpo.
  • V avtomobilu ne vključimo klimatske naprave in ne zračimo (lahko si vgradimo protipelodni filter)
  • Sprehodi v dežju in po njem niso priporočljivi.
  • V sezoni cvetenja se izogibamo vrtnim opravilom in športu.
  • Pri uživanju medu, začimb, sadja in zelenjave moramo biti previdni.
  • Pri izbiri počitnic raje izberemo višinski svet ter obmorske kraje.
  • Počitnice načrtujemo zunaj pelodne sezone.
  • Ne kadimo.
  • Če izognitev alergenom ni mogoča se s sprecialistom posvetujemo o specifični imunoterapiji.

Preprečevanje alergije na pršice

  • V veliko pomoč so posteljne prevleke, ki ne prepuščajo pršic, poleg tega mora prevleka prepuščati vodo.
  • Priporoča se redna uporaba grelcev za vzmetnico, saj pršice na marajo suhe vročine.
  • Vzmetnico zamenjamo na vsakih 10 let.
  • Prek dneva v spalnici temperatura ne sme presegati 15°C.
  • Posteljnino peremo pri temperaturi nad 60°C.
  • V stanovanju ne smemo imeti domačih živali.
  • V spalnici odstranimo preproge, zavese, oblazinjeno pohištvo, odprte regale, plišaste igrače.
  • Ne kadimo.

Kako se izognemo alergenom plesni

  • Sadje in zelenjavo hranimo v hladilniku.
  • Redno zračimo hiše in stanovanja.
  • Izogibamo se vrtnim opravilom.
  • Jeseni ter v vlažnem vremenu se izogibamo gozdov in parkov.
  • Redno pregledujemo ali so nastali madeži v kotih, za omaro itd.
  • Sobne rastline so lahko gojišča plesni.
  • Vlažilci zraka so ravno tako lahko gojišča plesni.

Kako se izognemo alergenu živali

  • Posode in živalske odpadke naj ne čisti alergična oseba.
  • Ne zadržujemo se v prostoru, kjer je žival pogosto ali kjer spi.
  • Stanovanje ali hišo uredimo z izolacijskimi okni ter tesnili.
  • Mačke kopamo enkrat tedensko, saj so najpogostejši vzrok alergij.
  • Žival ne smemo spustiti v spalnico ali bivalni prostor.
  • Živali krtačimo zunaj.
  • Živali, ki so brez dlake (ribe, želve, kače itd.) redko povzročajo alergije.
  • Če z živaljo, na katero smo alergični, ravnamo razumno, je ni nujno odstraniti od hiše.

Kje se lahko nahajajo prehranski alergeni

  • Gluten (pšenica, rž, ječmen, oves).
  • Guar (jogurti, solatni prelivi, zobne kreme).
  • Janež (pecivo, likerji, parfumi).
  • Antibiotiki (kravje mleko, meso).
  • Mleko (sorbet).
  • Orehi (sladoled in pecivo).
  • Plesni (citrusi in orehi).
  • Začimbe (hrana v restavracijah).
  • Arašidi (pecivo, arašidovo maslo in olje).
  • Kvas (pecivo, kruh, pivo, majoneza, kečap).
  • Rožiči (marmelade, sadni sokovi).
  • Sadje (sokovi, brezalkoholne pijače).
  • Kazein (klobase, hrenovke, ribje konzerve ter nadomestki masla).

Za postavitev diagnoze se pri pojavu angine pektoris poslužujemo EKG-ja, RTG prsnih organov, laboratorijskih preiskav, obremenitvenega testiranja, talijeve stresne scintigrafije, 24-urnega dinamičnega EKG-ja itd.

 

Kaj je angina pektoris?

AP je klinična pojavna oblika »slabe« ali nezadostne prekrvavitve srčne mišice, ki se kaže v obliki ponavljajočih bolečin v prsih. Glede na vzrok nastanka jo delimo na obremenitveno, spontano in kombinirano. Prva oblika se pojavlja pri telesnih ali duševnih obremenitvah, medtem, ko se spontana AP pojavlja v mirovanju. Lahko gre za kombinacijo obeh. Glede na klinični potek razdelimo obremenitveno AP na:

  • Novonastalo, ki ne traja več kot mesec dni,
  • Stabilno, pri kateri je klinični potek mesece ali celo leta nespremenjen in
  • Napredujočo, pri kateri se klinični potek slabša, pri enakih obremenitvah je napadov več, so hujši in daljši.

Na kaj je potrebno odgovoriti pri sumu na AP?

1. Kje se pojavlja bolečina in kam se širi?
Za AP je značilna bolečina za prsnico v predelu srca, za velikost dlani, s širjenjem v levo ali obe roki, vrat, spodnjo čeljust, včasih izžareva bolečina v zatilje in pleča, redkejša pa je bolečina v žlički.

2. Kako dolgo traja bolečina?
Bolečina značilna za AP je večinoma kratkotrajna. Traja 2 do 5 min, redko neprekinjeno do 15 min in le izjemoma do pol ure. Tako trenutna, nekaj sekund trajajoča, kakor tudi dolgotrajna bolečina sta neznačilni.

3. Kdaj bolečina nastopi?
Značilno za obremenitveno AP je, da nastopa pri telesnem naporu, razburjenju, mrazu ali obilni jedi. Le v manjšem številu se pojavlja med mirovanjem (prej smo omenili spontano AP). Tudi bolečina, ki preneha med nadaljevanjem lažje telesne obremenitve (npr. hoje), ni značilna. Neznačilna je bolečina, ki se pojavi po kakem telesnem delu ali bolečina, ki jo sprožijo določeni telesni gibi, dihanje ali kašelj.

4. Kakšna bolečina je značilna za AP?
Značilno je tišoča, stiskajoča, redkeje pekoča bolečina. Včasih bolnik navede občutek teže v prsih. Neznačilna za AP pa je ostra, zbadajoča ali krčevita bolečina.

5. Kako huda je bolečina?
Navadno je bolečina huda, tako, da bolnik med bolečino opusti dejavnost, s katero se je na začetku bolečine ukvarjal. Tako da se npr. pri hoji ali drugi aktivnosti ustavi, pri stenokardiji v mirovanju pa npr. preneha brati knjigo in podobno.

1. Ali je astma velik populacijski zdravstveni problem?

Astma je zelo velik problem. Astmo ima približno 20% ljudi po svetu in je tako udeležena pri zelo velikih izdatkih za zdravljenje, povezana je z zelo veliko izgubo produktivnih delovnih dni in seveda se odraža tudi v družinskem življenju bolnika za astmo. Prevalenca astme je v porastu, predvsem pri otrocih in v urbaniziranih okoljih. To je povezano z dejavniki bivanja v prostorih s slabo ventilacijo, izpostavljanju alergenov v bivalnih okoljih (kot so alergen pršice, živali z dlako, predvsem mačke), kajenju, virusnim infektom, onesnaženemu zraku ter kemičnim iritantom (dražilom).

2. Kaj se dogaja pri bolnikih z astmo?

Bolniki z astmo imajo kronično vnetje dihalnih poti, kar lahko sproža napade kašlja, piskanja, tiščanja v prsnem košu ali dušenja. Ti simptomi astme lahko nenadoma nastopijo in tudi nenadoma izginejo. Lahko so prisotni le kratek čas ali pa trajajo več dni. Poslabšanje astme so lahko blagi, hudi ali celo smrtni. Pri hujših napadih je včasih potrebno tudi posredovanje zdravnika.

3. Kdo zboli za astmo?

  • Astma se večinoma pojavi v družinah
  • Lahko se pojavi pri katerikoli starosti
  • Ni nalezljiva
  • Bolniki lahko živijo uspešno z astmo

4. Kaj povzroča astma?

Natančen vzrok astme je neznan. Jasno je, če so ljudje (posebno otroci), ki imajo pozitivno družinsko anamnezo atopije izpostavljeni cigaretnemu dimu ali alergenom v bivalnih prostorih, imajo večjo možnost za razvoj astme. Nekateri delavci so tudi bolj dovzetni za nastanek astme, če so izpostavljeni določenim kemičnim snovem.

5. Ali se astma lahko prepreči?

Poslabšanje astme se lahko prepreči, vendar pa so potrebne še dodatne raziskave za določitev ali se lahko osnovna bolezen (astma) lahko prepreči. Izogibanje okolnim alergenom in iritatom (draženju) lahko pomaga pri preprečevanju nastanka astme.

6. Ali se astma spremeni, ko otrok odraste?

Določeni otroci imajo manj simptomov, ko odrastejo, pri nekaterih pa se astma okrepi. Kaj se bo zgodilo ni mogoče predvideti, saj je astma kronična bolezen.

7. Kako astmo nadzorovati?

Kot smo že omenili je astma kronična bolezen pri kateri je ponavadi potrebno kontinuirano prejemanje zdravil. Bolnik z blago do hudo astmo prejema zdravila (npr.protivnetna) vsak dan, ker s tem umirjamo vnetje, ki je prisotno pri astmi in s tem preprečimo simptomatiko ter poslabšanje astme. Če se simptomi še vedno pojavljajo, uporabimo kratko delujoča zdravila (inhalator) in jih s tem odpravimo.

8. Ali so zdravila edini način za kontrolo astme?

Ne. Pomembno je preprečevanje kontakta z učinki iritativnih (dražečih) snovi in vnetij dihalnih poti, ki lahko poslabšajo astmo. To so tako imenovani sprožilci. Vsaka oseba za astmo se mora naučiti kako se ubraniti teh sprožilcev astme, saj lahko poslabšajo stanje.

9. Kako bolnik z astmo kontrolira bolezen?

Bolnik mora biti pod nadzorom zdravnika, ki ga lahko vodi. Skupaj izdelata plan zdravljenja kar vključuje prejemanje ustreznih zdravil, izogibanje sprožilnim dejavnikom in ukrepanje v primerih poslabšanja astme. Upoštevanje plana zdravljenja in modifikacija le-tega je osnova za kontroliranje bolezni.

10. Kaj lahko pričakujemo od plana zdravljenja?

Bolnik mora biti pod nadzorom zdravnika, ki ga lahko vodi. Skupaj izdelata plan zdravljenja kar vključuje prejemanje ustreznih zdravil, izogibanje sprožilnim dejavnikom in ukrepanje v primerih poslabšanja astme. Upoštevanje plana zdravljenja in modifikacija le-tega je osnova za kontroliranje bolezni.

ZANIMIVO:

Približno 5 % bolnikov v celotni populaciji ima astmo, smrtnost zaradi astme pa manj kot 1 na 100.000 prebivalcev na leto. Smrtnost se ne zmanjšuje predvsem na račun bolnikov, ki ne sodelujejo pri zdravljenju.

1. Kaj bi nam lahko povedali za uvod o pljučnem raku ?

Pljučni rak je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostejših malignih oz. zločestih tumorjev pri obeh spolih. Pojavnost pljučnega raka je pri moških v razvitih državah naraščala do devetdesetih let prejšnjega stoletja in je takrat znašala več kot 90/100.000 moških, npr. na Škotskem celo 130/100.000 moških. Kasneje je pojavnost pri moških zelo upadla, pri ženskah se pojavnost pljučnega raka še vedno veča. V Združenih državah Amerike je sedaj pljučni rak pri ženskah najpogostejši vzrok smrti.

V Sloveniji se je pojavnost pljučnega raka pri moških večala do l. 1995, nato je padala in je bila l. 1998 82/100.000 moških (19 % vsega raka pri moških). Pri ženskah se je pojavnost stalno povečevala, l. 1998 je bila 19/100.000, pljučni rak je pomenil 5 % vsega raka. Razmerje med moškimi in ženskami je bilo 4:1. V Sloveniji za pljučnim rakom zboli okoli 1000-1100 ljudi. Pred desetletji je prevladoval ploščatocelični rak, danes pa ga je po pogostosti dohitel žlezni rak (to sta eni izmed oblik pljučnega raka). Skoraj polovica bolnikov s pljučnim rakom ima ob odkritju že oddaljene zasevke, zato je poprečno 5- letno preživetje bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji samo okoli 8 % pri moških in 10 % pri ženskah.

2. Kdo je najbolj ogrožen, da zboli za pljučnim rakom ?

Ogrožene osebe, da zbolijo za pljučnim rakom so:

  • Kadilci obeh spolov, stari nad 40 let. Kritična količina je okoli 150.000 pokajenih cigaret. To ustreza eni škatlici dnevno skozi 20 let. Ko kadilec doseže to količino, prične verjetnost pljučnega raka strmo naraščati.
  • 90 vseh primerov pljučnega raka pri moških in med 65 in 70 pri ženskah gre pripisati posledicam kajenja. Kajenje zvišuje pogostnost pljučnega raka za najmanj 5-10x v povprečju. Ženske so še bolj dovzetne za karcinogene v cigaretnem dimu kot moški.
  • Pasivno kajenje poveča tveganje za bolezen do 2x v primerjavi z nekadilci.
  • Starost: pljučni rak je redkejše pojavnosti pred 50. letom starosti, pojavnost pa se bolj poveča nad starostjo 65 let
  • Poklicno izpostavljeni azbestu, uranovi rudi, arzenu, niklju, kromu, naftnim derivatom, radonu in vinil kloridu.
  • Bolniki, ki so se že zdravili zaradi raka v t.im. ORL področju (t.j. raka ustne votline, žrela, nosu in obnosnih votlin ter grla).
  • Statistično je ugotovljeno, da bolniki, ki že imajo enega raka, pogosteje dobijo drugega raka kot tisti, ki raka še niso imeli. Rak v ORL področju je tudi povezan s kajenjem.

3. Kajenje je očitno zelo povezano z nastankom pljučnega raka ?

Kajenje je najbolj očiten posamezni dejavnik, ki vpliva na razvoj pljučnega raka. Tako je prek 90 % vseh bolnikov z bronhialnim rakom kadilcev ali bivših kadilcev. Bistveno povečano tveganje za razvoj bronhialnega raka obstaja pri kadilcu, ki je pokadil vsaj 20 cigaret dnevno 20 let. Ta ima glede na nekadilca iste starosti že najmanj 7-10 x večjo verjetnost za razvoj bronhialnega raka, če pa pokadi 40 cigaret v istem obdobju pa že 20 - kratno povečano verjetnost!

Stopnja tveganja se povečuje s številom pokajenih cigaret, začetkom kajenja v mladosti ali sočasno izpostavljenostjo azbestu in drugim škodljivostim. Tveganje v takih primerih lahko naraste tudi na 70 in večkratno vrednost.

4. Ali tudi pasivni kadilci zbolijo za pljučnim rakom ?

Tudi pri pasivnih kadilcih, t.j. osebah, ki žive v zakajenem okolju, čeprav same ne kadijo, je tveganje do 2x večje kot pri osebah, ki niso izpostavljene cigaretnemu dimu. Dednost ima najbrž nekoliko manjši vpliv na razvoj pljučnega raka, čeprav so nekatere študije dokazale genetične spremembe v celicah bronhialnega raka.

5. Kako hitro pa se razvije pljučni rak ?

Razvoj pljučnega raka je počasen. Poizkusi na živalih so dokazali, da je potrebno do 10 let do prvih sprememb v celicah respiratornega epitelija bronhijev do razvoja rakavih celic oz. invazivnega (torej raka, ki se širi naprej). Mesto, kjer se razvije rak in tkivni (histološki) tip bistveno vplivata na diagnozo, zdravljenje in prognozo bolezni. Glede na mesto razvoja primarnega tumorja je pljučni rak v velikih dihalnih poteh, ki je dostopen pregledu skozi bronhoskop ( t.j. priprava za pregled dihalih poti) poimenovan kot centralni bronhialni rak, če pa pregledu ni dostopen pa periferni pljučni rak.

6. Ali obstaja več vrst pljučnega raka ?

Po tkivnem tipu v priporočeni klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije ločimo glavne 4. osnovne tipe (to je vseh 95 % pljučnega raka):

  • ploščatocelični ali epidermoidni pljučni rak
  • adenokarcinom ali žlezni pljučni rak
  • makrocelularni ali velikocelični pljučni rak
  • drobnocelični ali mikrocelularni pljučni rak

Ostali manj zastopani pa so:

  • bronhoalveolarni karcinom
  • mezoteliom
  • karcinoid
  • mukoepiermoidni rak

7. Kako pa poteka odkrivanje ali diagnostika pljučnega raka ?

Diagnostika pljučnega raka obsega:

  • Klinični pregled z usmerjeno postavljenimi vprašanji, ki se nanašajo na možne znake oz. simptome povezane s pljučnim rakom. Pri tem je pomembno (kot smo že prej omenili) vprašati za kajenje, poklicno izpostavljenostjo, prebolela pljučna vnetja, krvav izmeček, spremembo kašlja, bolečino, dušenje, otekanje v obraz, oteženo dihanje, motnje pri požiranju in pp. postavimo še dodatna vprašanja.
  • Opravimo RTG slikanje pljuč ter nato pp. opravimo dodatne preiskave ( računalniška tomografija, endoskopska preiskava pljuč, magnetna resonanca, perkutana igelna biopsija, mediastinoskopija, UZ prsne stene).
  • Potrebno je dobiti material za tkivno (histološko) ali celično opredelitev, kar pa dobimo že s prej omenjenimi preiskavami ter pregledom izmečka.

8. Zakaj je potrebno toliko postopkov pri opredeljevanju pljučnega raka pri bolniku ?

Od vseh teh postopkov je odvisna opredelitev o citološkem (t.j. celičnem) oz. histološkem tkivnem) tipu tumorja, razširjenosti bolezni in splošnega bolnikovega stanja. Vse to potem odločilno vpliva na zdravljenje pljučnega raka.

9. Kakšno pa je zdravljenje pljučnega raka ?

Način zdravljenja je odvisen od tipa tumorja, razširjenosti bolezni, bolnikovega splošnega stanja ter spremljajočih bolezni. Dejstvo je, dai majo daljše preživetje bolniki, ki so v dobrem splošnem stanju in tisti, ki so na nižjih stadijih bolezni. Drobnocelični rak zdravimo načeloma s KT, ostale oblike pa v zgodnjih stadijih operiramo, ob zajetih medpljučnih bezgavkah pa ga zdravimo s kombinacijo s KT in operacijo oz. kemo in RT ali samo KT.

10. Ali se bolezen po terapiji lahko ponovi ?

Pljučni rak je bolezen, kjer so ponovitve bolezni pogoste, zato so potrebne redne kontrole. Bolezen se lahko ponovi lokalno (v pljučih) ali pa se pojavijo oddaljeni zasevki (v kosteh, jetrih, možganih in drugod). Ponovitve zdravimo glede na lokacijo ter težave, ki jih povzročajo.

11. Kakšna je prognoza pljučnega raka ?

Načeloma prognoza pljučnega raka ni dobra in je odvisna od stadija bolezni. Pomembno je, da je odkrit dovolj zgodaj: npr. I1 stadij (T1 N0 M0 t.j. če obstaja tumor, niso pa zasežene lokalne bezgavke in ni oddaljenih zasevkov) nedrobnoceličnega operabilnega raka je 61-67 % preživetje, če je stadij IIB (T2 N1 M0) je petletno preživetje le še 23-28 %.

12. Kaj lahko rečemo za zaključek ?

Pomembno je, da, če se le da, ne kadimo, da se izogibamo dodatnim znanim dejavnikom tveganja in, da smo pozorni na simptome oz. znake: kašelj (prisoten je v 75 %), hujšanje (prisotno v 68 %), oteženo dihanje (prisotno v 58 – 60 %), bolečine v prsnem košu (prisotne v 45-49%), izkašljevanje krvi (prisotno v 25 %) ter nekaj drugih težav: npr. oslabelost, motnje požiranja, zvišana tel. temp. Le tako je manj možnosti, da zbolimo oz., da je večja verjetnost, da je bolezen dovolj zgodaj odkrita.