Blood Test 1024x667

Laboratorijske preiskave

Laboratorijske preiskave so eden najpomembnejših ukrepov, ki ga lahko storimo za:

 

  • preventivo,
  • postavitev diagnoze,
  • določanje zdravljenja in spremljanja učinkovitosti terapije ter
  • ugotavljanje in preprečevanje življenjsko nevarnih bolezni.

 

Omogočajo vpogled v naše zdravstveno stanje in so skoraj vedno lahko tudi prvi pokazatelj možnih zdravstvenih težav.

Dobro je tudi vedeti, kakšne so normalne vrednosti določenih analitov za vaš organizem. Zato se priporoča, da si vsaj 1x letno preverite osnovno krvno sliko ali po potrebi tudi dodatne preiskave krvi. To je pomembno predvsem pri dedni nagnjenosti za določene bolezni.

Kadar niste prepričani o vrsti preiskave, ki bi jo potrebovali, se lahko kadarkoli posvetujete tudi z našimi zdravniki specialisti. Svetovali vam bomo za katere preiskave se odločiti glede na vaše zdravstveno stanje ali težave, ki jih imate.

Seznam laboratorijskih preiskav

Pregled urina spada med najpomembnejše in najpogosteje uporabljene metode laboratorijskega testiranja za oceno zdravstvenega stanja in diagnosticiranja različnih bolezni, med katerimi so zelo pogoste urogenitalne.

Pregledujejo se naslednji parametri:
  • videz,
  • barva,
  • relativna gostota,
  • pH, levkociti,
  • nitriti,
  • beljakovine,
  • glukoza,
  • ketoni,
  • urobilinogen,
  • bilirubin,
  • eritrociti / hemoglobin. 

 


› HEMOGRAM
  • S hemogramom ali krvno sliko pridobimo splošne informacije o stanju krvnih celic. Omogoča nam določanje vrednosti rdečih krvnih celic (eritrocitov), belih krvnih celic (levkocitov) ter število trombocitov in eritrocitnih indeksov (MCV, MCH. MCHC, RDW).

HEMOGRAM Z DKS
  • Hemogram z DKS pomaga oceniti splošno zdravstveno stanje in je idikator za različna bolezenska stanja, ki vplivajo na krvne celice, kot so slabokrvnost, inekcije, vnetja in krvavitve. Diferencialna krvna slika (DKS) prešteva deleže posameznih vrst levkocitov.

SR (sedimentacija)
  • S pomočjo krvne preiskave SR (sedimentacija), ocenjujemo posedanje eritrocitov oz. rdečih krvnih celic, ki lahko kažejo na kronično ali akutno vnetno žarišče v telesu.

CRP (sistemsko vnetje v telesu)
  • C- reaktivni protein (CRP) je vrsta krvne preiskave, ki kaže na sistemsko vnetje v telesu. Vnetni proces je eden ključnih razlogov za razvoj metabolnih sprememb, vključno z diabetesom.

Obstaja več načinov kako diagnosticirati sladkorno/predsladkorno bolezen:


HbA1c test
  • meri povprečno raven glukoze v krvi v zadnjih dveh do treh mesecih. Sladkorna bolezen je diagnosticirana pri HbA1c ≥ 6.5%; za predsladkorno bolezen pa je HbA1c med 5.7 – 6.5%.

Glukoza
  • test, ki preveri raven glukoze v krvi med postom (neuživanje hrane in pijače vsaj osem ur). Sladkorna bolezen je diagnosticirana pri ravni glukoze v postni krvi  ≥7,0 mmol/L; za predsladkorno bolezen je pa postna glukoza med 5,6 in 6,9 mmol/L.
  • Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemije pa kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, ki lahko nastane tudi zaradi bolezni ledvic, jeter in srca, slabe funkcije hipofize in nadledvične žleze.

Kaj je predsladkorna bolezen?

Predsladkorna bolezen je definirana kot povečano stanje ravni glukoze v krvi, vendar ne dovolj visoko, da bi se lahko definiralo kot sladkorna bolezen. Predsladkorna bolezen se šteje za močno tvegano stanje z visokimi možnostimi razvoja sladkorne bolezni. Brez intervencije, 15-30% ljudi s predsladkorno boleznijo v naslednjih desetih letih razvijejo sladkorno bolezen tipa dve. Za ljudi s predsladkorno boleznijo so se tudi lahko že začeli dolgoročni problemi na srcu in v obtočnem sistemu, ki so povezani s sladkorno boleznijo.

Ledvice vsak dan kri očistijo presnovkov (npr. sečnine, kreatinina) in odpadnih snovi, uravnavajo količino mineralov (npr. kalija, natrija, fosfatov, kalcija), kislin in izločijo odvečno vodo. Uravnavajo krvni tlak, nastajanje rdečih krvničk in presnovo kosti. Če zaradi okvare ne morejo več normalno delovati, govorimo o ledvični bolezni.


SEČNINA
  • Sečnina je glavni metabolični produkt dušikovih snovi v človeškem organizmu. Merjenje koncentracije sečnine v krvi najpogosteje uporabljamo pri ugotavljanju bolezni ledvic. Povečana vrednost nakazuje na kronične ali akutne bolezni ledvic, med tem ko znižana vrednost sečnine nakazuje na bolezni jeter, celiakijo ali nefrotski sindrom.

KREATININ
  • Spremembo delovanja ledvic zaznamo s povečano vrednostjo kreratinina, ki je produkt razgradnje kreatina.

URAT
  • ali sečna kislina v krvi je organska snov, ki nastaja v telesu kot končni produkt razgradnje purinov. Lahko se uporablja pri diagnosticiranju bolezni ledvic.

Jetra predstavljajo našo največjo in najpomembnejšo žlezo v našem telesu.
S pomočjo jeternih testov diagnosticiramo bolezni in poškodbe jeter ter jih spremljamo .
Med najbolj pogoste bolezni jeter uvrščamo: ciroza jeter, hepatitis, zamaščena jetra, rak…


BILIRUBIN (cel., dir,)
  • Testiranje bilirubina se uporablja za določanje vzroka zlatenice in/ali pomoč pri diagnosticiranju bolezni kot so hemolitična anemija in blokada žolčnih kanalov (npr. ciroza jeter, hepatitis ali žolčni kamni).

AST
  • Aspartat aminotransferaza (AST) – encim, ki ga najdemo večinoma v srčni mišici in jetrih. S pomočjo testiranja AST odkrivamo oz. spremljamo zlasti poškodbe jeter (heaptitis, ciroza, alkoholizem..), miokardnega infarkta, mišične distrofije in miozitisa (vnetje mišice).

ALT
  • Alanin aminotransferaza (ALT)– encim, ki ga najdemo večinoma v celicah jeter in ledvic, manjše količine pa v srcu in mišicah. Pri zdravih posameznikih so ravni ALT v krvi nizke. ALT test je odličen pri zgodnjem odkrivanju poškodb jeter. Aktivnost ALT se poviša tudi pri cirozi jeter, akutnem in kroničnem hepatitisu in karcinomu trebušne slinavke.

GGT
  • je encim, ki je prisoten v vseh celicah. Povišane vrednosti GGT se kažejo pri bolezni in poškodbi jeter (hepatitis, mastna infiltracija jeter ali rak).

ALKALNA FOSFATAZA
  • je encim, ki ga najdemo v več tkivih. Zvišane ravni ALP v krvi najpogosteje povzročajo bolezni jeter ali kosti.

ALBUMIN
  • Stanje jeter lahko ocenimo preko jetrnih testov, s pomočjo katerih merimo koncentracijo faktorjev strjevanja krvi, koncentracijo albuminov in globulinov, koncentracijo bilirubina in encimske aktivnosti v serumu.

PROTEINI
  • Proteini so velike, kompleksne molekule, ki igrajo veliko kritičnih vlog v telesu. Delajo večino dela v celicah in so potrebni za strukturo, delovanje in regulacijo telesnih tkiv in organov. Proteini ali beljakovine so sestavljene iz več sto ali tisoč manjših enot, imenovanih aminokisline, ki so med seboj povezane v dolgih verigah.

Slabokrvnost oz. anemija je bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšano število rdečih krvnih celic (eritrocitov) oziroma je zmanjšana koncentracija hemoglobina (Hb) v krvi.


ŽELEZO
  • Je sestavni del hemoglobina v rdečih krvnih celicah. Pomanjkanje železa vodi do slabokrvnosti, ki je vzrok za utrujenost, bledost, vrtoglavico…

UIBC
  • Nastopa skupaj s TIBC in predstavljata merilo za skupno sposobnost vezave železa in njegov prenos v telesu. Sta pomemben pokazatelj pri diagnostiki slabokrvnosti.

FERITIN
  • Feritin je beljakovina, ki v telesu v glavnem služi za shranjevanje železa za prihodnjo uporabo. Telo železo potrebuje za tvorbo hemoglobina v krvi in mioglobina v mišicah.

Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici. Proizvajajo ga pravzaprav vse celice, vendar znatno količino pridobimo s hrano. Določena količina holesterola je nujna za življenje, prekomerne količine pa povzročajo aterosklerozo in druge zdravstvene zaplete (srčno – žilne bolezni, srčne in možganske kapi…). Holesterol je človeškemu telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč.


HOLESTEROL
  • je sestavni del vsake celice in je ključnega pomena za tvorbo večine hormonov kot so testosteron in estrogeni. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov, HDL »dober« in LDL »slab« holesterol.

HDL HOLESTEROL
  • Imenujemo ga tudi slabi, škodljivi holesterol, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Ta škodljivi proces lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin (pa tudi drugih organov).

LDL HOLESTEROL
  • Imenujemo ga tudi dobri, koristni, zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.

TRIGLICERIDI
  • Trigliceridi so poleg holesterola najpomembnejše maščobe v krvi. Previsoka vrednost lahko povzroči zamašitev in bolezni krvnih žil, vključujoč srčno in možgansko kap.

Hormoni ščitnice obsegajo nabor biokemijskih označevalcev oziroma hormonov, ki jih ščitnica potrebuje za svoje delovanje oz jih izloča. Ščitnica prek hormonov, ki jih proizvaja, vpliva skoraj na vse metabolne procese v telesu ter ustvarjanje energije, zato je ustrezna vrednost hormonov predpogoj za normalno delovanje organizma. S pomočjo laboratorijske diagnostike ugotavljamo stanje in bolezni ščitnice.


TSH
  • je hormon, ki nastaja v hipofizi ter uravnava izločanje hormonov ščitnice trijodtironina (T3) in tiroksina(T4). Merjenje vrednosti TSH nam pomaga podati oceno funkcije ščitnice. Normalne koncentracije pomenijo normalno funkcijsko stanje ščitnice – evtirozo. Zvišane vrednosti najdemo pri hipotiroidizmu, znižane pa pri hipertiroidizmu.

T3 in T4 
  • Hormona T3 (trijodtironin ) in T4 (tiroksin ) nastopata kot proizvod ščitnice in sta ključna za uravnavanje telesne temperature, srčnega ritma in metabolnih procesov. Glavna naloga ščitnice je torej, da tvori hormona T3 in T4.

Elektroliti pomagajo uravnavati naš živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo našega telesa, pH krvi, krvni tlak in sodelujejo pri ponovni izgradnji poškodovanih tkiv. Naše telo ima kar nekaj mehanizmov preko katerih nadzoruje in skrbi, da ostajajo koncentracije elektrolitov v organizmu kar se da konstantne.

Elektroliti so natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, fosfat, bikarbonat in sulfat, od tega so natrij, kalij, magnezij in kalcij štirje najpomembnejši elektroliti v našem telesu, ki organizem ohranjajo v ravnovesju.


NATRIJ
  • ureja hidracijo organizma in je zelo pomemben za normalno delovanje telesa. Telo ga med drugim najbolj potrebuje za uravnavanje krvnega tlaka in volumna krvi ter ustrezno delovanje mišic in živčevja.

KALIJ
  • Kalij je pomemben predvsem za ustrezno delovanje mišic, živčevja, srca in ledvic pripomore pa tudi k temu, da se hranila hitreje premaknejo v celice, odpadne snovi pa iz njih.

KLORID
  • Klorid spada med najpomembnejše elektrolite v krvi, saj pomaga ohranjati ravnovesje tekočine znotraj in zunaj celic. Obenem pa tudi uravnava volumen krvi, krvni tlak in pH telesnih tekočin.

MAGNEZIJ
  • Magnezij je mineral, ki je nujen za ustrezno rast in razvoj kosti in zob, pravilno delovanje živčevja in mišic, uravnavanju krvnega tlaka in sladkorja v krvi ter vzdrževanju zdrave mere stresa.

KALCIJ
  • Kalcij je mineral, ki je osnovni sestavni del kosti in zob, za svoje normalno delovanje pa ga potrebujejo tudi srce, živčevje in sistem za strjevanje krvi. Sicer pa se kalcij uporablja za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze, PMS-a, krčev v nosečnosti, visokega krvnega tlaka itd.

FOSFATI
  • Fosfor je mineral, ki ga telo potrebuje za filtriranje odpadnih snovi v ledvicah, za rast, ohranjanje in obnovo tkiva in celic, gradnjo kosti in zob, ohranjanje srčnega utripa itd.

Prisotnost vitaminov v krvi je pomembna pri vzpostavljanju ravnotežja v telesu. Bistveni so za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnove, za rast in razmnoževanje ter za delovanje tkiv in organov. Teh spojin organizem ne more sintetizirati sam iz osnovnih hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob) ali pa jih tvori v nezadostnih količinah, zato jih mora prejeti od zunaj – bodisi s hrano ali prehranskimi dodatki.


VITAMIN D
  • Vitamin D ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo – in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe. Glavna fiziološka funkcija vitamina D je, da poveča zmožnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor, ter s tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo kalcija in fosforja v krvi.

FOLNA KISLINA
  • Folna kislina je pomembna pri številnih procesih v človeškem organizmu – pri sintezi, popravljanju in metilaciji DNK, poleg tega sodeluje kot koencim pri biokemijskih reakcijah v telesu, kjer se prenašajo skupine z enim ogljikovim atomom. Še posebej pomembna je pri hitrih celičnih delitvah in rasti v nosečnosti in otroštvu.

VITAMIN B12
  • Vitamin B12 ali kobalamin je edini vitamin, ki ga organizem kopiči v velikih količinah, pretežno v jetrih. Znižane koncentracije kažejo na težave z absorpcijo v črevesju ali nepravilno prehrano. Zvišane koncentracije pa običajno povezujemo s predoziranjem pripravkov oz. prehranskih dopolnil.

Hormoni imajo številne vloge v našem telesu, od njih pa je odvisno vaše zdravje, izgled in splošno počutje. Vsak posamezni hormon vpliva na točno določene organe, hkrati pa so med seboj povezani in imajo vpliv tudi na ostale hormone, zato je pomembno, da so ti v ravnovesju. Previsoke ali prenizke vrednosti hormonov, ki so v telesu prisotne dolgo časa, škodijo zdravju.


TESTOSTERON
  • Testosteron je primarno moški hormon, bistven za utrjevanje in krepitev moškosti: moči, energije, spolnosti, odločnosti, navdušenja in zdravja. Je anabolni hormon, ki povečuje mišično maso in moč, zavira kostno razgradnjo, spodbuja tvorbo kostnine in povečuje mineralno kostno gostoto. Spodbuja tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu in povečuje njihovo število v krvi. Ugodno vpliva na umske sposobnosti, razpoloženje in storilnost.

ESTROGEN
  • Estrogen je hormon, ki ga imamo v telesu tako moški kot tudi ženske. Estrogen predstavlja izraz za skupino hormonov Estradiol, Estron in Estriol. Pri ženskah skrbi za normalen razvoj, redne cikluse, ohranja holesterol v normalnih mejah in skrbi za močne kosti. Pri moških prenizke ali previsoke ravni estradiola vodijo do zdravstvenih težav. Manjša mera estradiola se sprosti v testisih in preprečuje uničenja spermijev.

PROGESTERON
  • Progesteron je steroidni hormon udeležen v menstrualnem ciklu, nosečnosti in razvoju otroka. Je hormon, ki ga je običajno potrebno nadomestiti ob pomanjkanju pri večini žensk pred menopavzo. Nizka raven progesterona je lahko glavni razlog, da imajo ženske težave z zanositvijo, poleg tega pa je tudi glavni krivec za spontani splav. V nosečnosti je nizka raven progesterona kriva za jutranjo slabost.

KORTIZOL
  • Kortizol je hormon iz skupine steroidov, ki ga izloča nadledvična žleza, kot del dnevnega hormonskega cikla. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, tako psihološkem kot čustvenem. Kortizol poveča raven sladkorja v krvi, krvni tlak in zavira imunski sistem.

PROLAKTIN
  • Prolaktin je hormon, ki ga izloča hipofiza in ki ima pomembno vlogo pri spolni ter reproduktivni funkciji ženske in moškega. Povišana vrednost prolaktina povzroča motnje v menstrualnem ciklusu in odsotnost ovulacij. Najpogostejši vzroki za povišano vrednost prolaktina v krvi so benigni tumorji hipofize, ki izločajo prolaktin, ter jemanje nekaterih zdravil ali bolezni ščitnice.

FSH
  • FSH ali Folikulostimulirajoči hormon je ključnega pomena za delovanje reproduktivnega sistema. Povišane vrednosti FSH je indikacija na zmanjšano funkcijo jajčnikov ter je znak menopavze. Pri moških je FSH pomemben za razvoja žlez in proizvodnjo sperme. Pri otrocih se uporablja za ugotavljanje prezgodnje ali zamudne pubertete.

LH
  • LH ali Luteinizirajoči hormon je pomemben v moškem in ženskem reproduktivnem sistemu. LH igra vlogo v puberteti, menstruaciji in je pomemben za plodnost moških in žensk. Spodbuja nastanek drugih pomembnih hormonov (estradiol, progesteron …) in spodbuja ovulacijo pri ženskah. LH se praviloma preverja skupaj s FSH.

DHEA-S
  • Dehidroepiandrosteron sulfat (DHEA-S) je hormon nadledvične žleze. Pomemben je za sintezo vseh steroidnih hormonov. Pospešuje aktivnost imunskega sistema, stimulira nevrološke funkcije, spodbuja metabolizam, povečuje odpornost organizma na stres, tako da ustvari ravnotežje povišanemu kortizolu, krepi mišično–skeletni sistem, zaščitno deluje na razvoj osteoporoze, depresije in bolezni srca.

B HCG
  • HCG je poseben hormon, ki se proizvaja med nosečnostjo in se imenuje humani horionski gonadotropin. Analiza vrednosti HCG hormona se uporablja za natančen pokazatelj nosečnosti, celo v zgodnjih fazah.

S-AMH
  • AMH je ključnega pomena za ocenitev plodnosti in spremljanje ovarijske rezerve. Pri ženskah se skupaj z drugimi hormoni (kot sta estradiol in FSH) uporablja za ocenitev plodnosti, saj vrednost tega hormona predstavlja ovarijsko rezervo.

S-PTH
  • PTH vzdržuje pravilno ravnotežje kalcija v krvnem obtoku in tkivih, ki so vpletena v presnovo kalcija. Zaradi povečane tvorbe PTH prihaja do povečane količine kalcija v krvi (hiperkalcemija), kar ima lahko za posledico številne zdravstvene težave.

Preiskave namenjene odkrivanju vnetij, poškodb in motenj mišičnih tkiv.


CK
  • CK ali kreatin kinaza je encim, ki ga najdemo v srčni mišici, skeletnih mišicah in možganih. Raven kreatin kinaze je posledica številnih stanj, povezanih s poškodbami mišičnih vlaken z zmerno resnostjo ali močnim stresom na mišice. Iz tega sledi, da se raven kreatin kinaze običajno povečuje s poškodbami mišičnega tkiva, vnetnimi procesi v mišicah, mišično distrofijo, po operaciji in zmerno fizično močjo. Pomaga odkriti in diagnosticirati bolezni srca.

LDH
  • Laktat dehidrogenaza (LDH) je encim, ki ga najdemo v večini celic v telesu, zlasti v skeletnih mišicah, jetrih, srcu, ledvicah, trebušni slinavki in pljučih. Njegova glavna naloga je, da presnavlja glukozo, da postane energijsko uporabna. Meritev vrednosti laktatne dehidrogenaze (LDH) je dober indikator za poškodbe telesnih tkiv in se pogosto uporablja za spremljanje različnih bolezenskih stanj.

S-NT pro BNP
  • NT-proBNP je v krvi obstojen in zaradi tega zanesljiv laboratorijski parameter za oceno tveganja, diagnostiko in prognozo srčnega popuščanja ter spremljanje zdravljenja. Povečana koncentracija NT-proBNP je indikacija za različna bolezenska stanja, kot so: srčno popuščanje, vnetje srčne mišice, miokardni infarkt, ledvično popuščanje…

Tumorski označevalci ali biomarkerji so snovi, ki nastajajo v tumorskih celicah ali pod njihovim vplivom in jih lahko zaznamo v telesnih tekočinah in tkivih.

Uporabljajo se za pomoč pri diagnozi in zgodnjem odkrivanju bolezni. Pri zdravih osebah so tumorski označevalci prisotni v majhnih količinah, tako da lahko njihova povečana koncentracija kaže na obstoj tumorjev v telesu in je pogosto povezana z velikostjo samega tumorja. Klinično so pomembni kot dopolnilo pri diagnostiki raka, tj. pri zaznavanju zasevkov (metastaz), spremljanju poteka bolezni ter odziva na zdravljenje.


S-CEA
  • Primarno se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti zdravljenja raka debelega črevesa, jeter in trebušne slinavke.

S-CA 15-3 – samo ženske Femalesymbolsas Si
  • Pomaga odkriti tumorske procese, ki se pojavijo v dojkah. Uporablja se ga kot dodatno preiskavo za odkrivanje raka dojk (tudi, če ni simptomov) spremljanje zdravljenja, odkrivanje učinkovitosti zdravljenja in odkrivanje ponovitve oz. metastaze.

S-CA 125 – samo ženske Femalesymbolsas Si
  • Krvni element CA-125 je specifični tumorski marker, ki omogoča diagnosticiranje raka jajčnikov z visoko natančnostjo. S pomočjo te raziskave je možno odkriti bolezen v zgodnji fazi.

S-CA 19-9
  • Uporablja se kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti zdravljenja raka trebušne slinavke, raka žolčnika, raka žolčnih kanalov, ter raka jeter.

S-PSA – samo moški Malefemalesymbolsas Si
  • Uporablja se kot samostojna preventivna preiskava za odkrivanje raka prostate pri moških.

S-AFP
  • Primarno se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti zdravljenja raka jeter, testisov in jajčnikov.

Okužba želodca z bakterijo Helicobacter Pylori je najpogostejša kronična okužba na svetu. Simptomi povezani z delovanjem Helicobacter Pylori so lahko pogosto zgaga, slabost, slab zadah, napihnjenost in driska. Okužba s Helicobacter Pylori povzroča tudi različne resne bolezni kot so: kronični gastritis (kronično vnetje želodca), rano na želodcu ali dvanajstniku, dispepsijo (pogosta bolečina v trebuhu) ter raka na želodcu.

S-IgE
  • Test IgE meri raven imunoglobulina E v krvi, enega od petih podrazredov protiteles, ki napadajo antigene, kot so bakterije, virusi in alergeni.
INTOLERANCA NA HRANO 200+ test
  • Pri intoleranci na hrano gre za živila, ki jih vaše telo ne more dobro prebaviti in organizmu povzročajo nevšečnosti. Intolerance na hrano ne smemo enačiti z alergijo na hrano. Reakcija organizma pri intoleranci je običajno zakasnela. To pomeni, da simptomi nastopijo šele po nekaj dnevih in so običajno manj nevarni kot pri alergijski reakciji. Glavni simptomi intolerance na hrano so: napihnjenost, glavobol, migrene, izcedek iz nosu,bolečine in krči v trebuhu, težave z odvečnimi plini, razdražljivo črevesje, kašelj, nervoza in živčnost, omotica, nerazpoloženje…

Omega 3 INDEKS je test, ki iz krvi izmeri količino omega 3 maščobnih kislin (EPA in DHA) v membranah rdečih krvničk. Omega 3 v razponu med 8 – 12 % pomeni boljše splošno zdravje.

Raziskave kažejo, da višji omega 3 indeks znižuje tveganja za:

  • srčno-žilne bolezni,
  • izgubo kognitivnih sposobnosti,
  • bipolarno motnjo,
  • motnjo pozornosti (ADHD),
  • depresijo,
  • degeneracijo očesne pege, ki se pojavlja s starostjo.

Svoj indeks lahko hitro povečamo z vnosom omega 3 maščobnih kislin v telo.

 

 


 

Odvzem krvi

 

Odvzem krvi izvajamo do 12. ure zjutraj.

 

Za odvzem krvi je priporočljivo, da ste tešči.

 

Preiskave za katere morate biti tešči: krvni sladkor (glukoza), maščobe: holesterol, HDL holesterol, LDL, holesterol, trigliceride, železo, PSA, ščitnične hormone (TSH,T3,T4).

Biti tešč, pomeni, da 12 ur pred odvzemom krvi ne uživate nobene hrane, pijete lahko le vodo (ne kave, alkohola) in ne smete kaditi.

 

Laboratorijskega delavca, ki vam bo odvzel kri obvestite o morebitni dieti in uživanju zdravil (antikoagulantna terapija).

Shutterstock 773586904 Min

 

 


 

Navodila in informacije

Naprošamo vas, da pred odvzemom krvi/analizo urina preberete navodila in napotke, ter nam tako pomagate pri ohranjanju kakovosti storitev. Napotki se razlikujejo v odvisnosti od namena preiskav, zato si podrobneje preberite ustrezna navodila.

Upoštevajte navodila za čisto oddajo urina z metodo srednjega curka:

  • Roke si umijte in posušite.
  • Prvi curek urina spustite v stranišče. Nato srednji curek zberite v zbiralno posodico (približno 50 mL). Preostanek urinirajte v stranišče.
  • Posodico dobro zaprite in se pri tem ne dotikajte robov posodice ter notranjosti pokrovčka.
  • Takoj po oddaji, najkasneje v roku ene ure, prinesite posodico z urinom v laboratorij. Medtem hranite urin v hladilniku.

  • Telesna aktivnost: Dan pred odvzemom krvi se je potrebno izogibati večjim telesnim naporom in mirovati 15 minut neposredno pred odvzemom vzorca.
  • Hrana: Dan pred odvzemom so priporočeni običajni obroki hrane, ki naj ne bodo premastni. Če naj bo pacient ob odvzemu tešč, naj 12 ur pred odvzemom krvi ne je, ne pije sladkanih pijač, čajev ali kave in ne kadi. Priporočeno je, da pred odvzemom zjutraj človek spije nekaj vode in je dobro hidriran.
  • Zdravila: Vpliv je lahko biološki (in vivo) ali pri postopku merjenja (in vitro). V primeru, da jemljete zdravila, se pred odvzemom posvetujte s svojim zdravnikom.
  • Druge snovi: Alkohol, kofein, nikotin in droge opazno vplivajo na koncentracijo določenega analita. Priporočeno se je izogibati tem snovem najmanj dva dni pred odvzemom krvi.

ZA KATERE PREISKAVE JE POTREBNO BITI NA ODVZEM TEŠČ:

  • Glukoza,
  • Holesterol
  • Holesterol HDL in LDL
  • Trigliceridi
  • Vitamin B12
  • Folna kislina
  • Beta – CrossLaps
  • Osteokalcin
  • Homocistein
  • Železo


PREISKAVE, KATERE SO ODVISNE OD FAZE CIKLUSA:

  • Spolni hormoni (FSH, LH, estradiol, progesteron, prolaktin) se merijo 3. – 5. dan menstruacijskega ciklusa ali 21. – 23. dan, odvisno od priporočila zdravnika,
  • Tumorski marker CA 125 se ne priporoča meriti v času menstruacije.

 

PREISKAVE HORMONOV ŠČITNICE:

  • Kri se lahko odvzame v katerem koli času dneva,
  • Za preiskave hormonov tiroksin T4 in trijodtironin T3 ni potrebno biti tešč,
  • Hormonska terapija (npr. Euthyrox) lahko vpliva na rezultate celotnega in prostega T4. Zelo je pomembno, da dan pred odvzemom krvi ne jemljete teh zdravil. Predpisano zdravilo vzemite takoj po odvzemu krvi.

 

NAROČITE SE NA PREISKAVE

030 614 424
Naročanje po telefonu: Za naročanje smo vam na voljo od ponedeljka do petka med 7.00 in 19.00 uro.

 

info@medicointerna.com

 

Cenik laboratorijskih preiskav
Cenik

 

 

Laboratorijske preiskave opravljamo v sodelovanju z:
  • Zdravstveni dom Kočevje
  • BIOLAB d.o.o.

 

 

Pošljite nam sporočilo

 

Bi želeli prejemati naša obvestila na vaše e-mail račun?
DANE

Naši pogodbeni partnerji

Triglav
Sava
Vzajemna